Koncert ob dnevu učiteljev

Glasbena šola Ribnica je letošnji Dan pedagoških delavcev, ki se ga sicer praznuje na začetku oktobra, zaradi obveznosti prestavila na 4 november. Vendar navdušenja ni manjkalo. Zaposlenim na šolah manjka časa za druženje in izmenjavo izkušenj. Posebej v sedanjih časih elektronskih medijev in družabnih omrežij včasih pozabimo, da je osebno druženje pomembno in nam lahko da veliko več, kot tipkanje po tipkovnici.

Letno srečanje učiteljev in ravnateljev OŠ Ribnica, GŠ Ribnica in vzgojiteljev vrtca Ribnica je potekalo v Glasbeni šoli Ribnica. Ob tej priložnosti je bil za prisotne izveden tudi koncert učiteljev, na katerem so se kolegom predstavili učitelji GŠ Ribnice.

Nastop sta organizirala Mirjana Zeljić Brnčič in Gašper Dolgan, poleg njiju so točke prispevali Danica Kavrakova Žganjar (violončelo), Aleksander Oražem (klavir), Vito Opeka (tolkala), Viktor Papež (kitara), Špela Obšteter (citre), Naja Zapušek (sopran), Dejan Herakovič (bariton), Kristina Pečnik (klavir).

Za posebno presenečenje in višek nastopa so ravnateljica Majda Kokošinek, Viktor Papež in Mirjana Zeljić Brničič povabili pesnico Majdo Kočar, ki je posebej za to priložnost napisala in izrecitirala pesem. Z njenim dovoljenjem jo prilagamo k članku.

Po koncertu se je v prostorih glasbene šole nadaljevalo druženje, zanimivi pogovori ter izmenjave izkušenj ter rešitev. Dogodek nas je ponovno utrdil v prepričanju, da je tovrstno druženje potrebno in koristno.

Glasbena šola je nadaljevala s svojo tradicijo in 20.11. nastopila v vrtcih, kjer so nastopi učencev in učiteljev šole vedno lepo sprejeti ter pomenijo začetek glasbene vzgoje otrok.

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na koncert učiteljev, ki bo 7. 12. 2015 v prostorih GŠ Ribnica!

Članek zaključujemo s pesmijo ge. Majde Kočar za katero se ji ponovno lepo zahvaljujemo za obisk in pozornost.

 

 

Majda Kočar

UČITI

 

Sprašuješ se, kdo sem.

Rada imam vlake, nebo.

Rada imam pesem in ptice v njej.

Nasmehe in mavrico.

Ceste in mesta.

Barve na koži ljudi.

Besede, ki sprašujejo

v različnih jezikih sveta.

Raje seštevam stiske rok

kot odštevam, kar imam.

 

Zato sem lahko tvoja učiteljica.

 

In ti, učenec moj…

Si roža?

Si kapljica dežja?

Si majcena pravljica

pred velikimi vrati spoznanj?

 

Rasteš v visoko drevo?

Ne morem ti narisati srca v skorjo ,

mislim, da to boli.

Tudi drevo.

A verjamem:

mlad, nepopisan listek si,

rasteš v mavričnih barvah .

In ne drznem si predstavljati,

kako naj ti dam ime.

 

Skrivnost si.

To je tvoje ime.

 

Le dva Človeka sva.

Vzleti!!!

Bodi nebo nad samim seboj!

 

Članek pripravila: 

Martin Lavrič in Mirjana Zeljić Brnčič